V koledar sem dodal tekme državnega prvenstva. Zdaj pa brž trenirat!
Minuli vikend se je z balvansko tekmo v Log-Dragomerju nadaljevalo državno prvenstvo v športnem plezanju.
Tokrat se je tekmovanja udeležil samo Janej Kotar Tominšek. Na zelo težkih postavitvah je dosegel 2 vrha in 5 con ter se med cicibani uvrstil na peto mesto!
Naslednja tekma državnega prvenstva v balvanih bo konec novembra v Kranju, plezalce pred tem oktobra čakajo tekme v težavnosti.
Če ima kdo željo ponavljati kake prvenstvene smeri, v knjižnici imamo zdaj še zbornik KA za leti 2013-2014.
Tekmovalna ekipa bo imela v avgustu treninge v torek in četrtek ob 18:00.
Upamo, da se bo forma pred nadaljevanjem državnega prvenstva dvignila!
V sredo sva se z našim novim alpinističnim inštruktorjem končno spravila plezat v hribe.
Napadla sva Helbo, zelo lepo smer z dobro skalo. V težkem cugu sva si pomagala, kar z potegom za komplet, ker vsaj pri meni ni blo prave motivacije za prosti vzpon, ker sem vedel, da moram varčevati moči za nadaljnje plezanje. Na gorenjskem turncu se po kratkem premisleku odločiva za nadaljevanje v Čopov steber. V spodnjem delu je precej naloženega kamenja, ki je vseskozi frčalo po zraku. Ker nisva bila preveč hitra sva lahko na čopovi prečki opazovala sončni zahod in nato v soju lune sestopala čez Plemenice. Na luknji sva si privoščila hiter power nap :P Po dolgem sestopu sva končno prispela do avta in se odpeljala do Gozda Martuljka, kjer sva si privoščila težko pričakovan dizel in odlično rižoto (zahvala za slednjo gre Petri).
Zame je bila ta čudovita in dolga tura zagotovo eden od dnevov, ki jih ne bom pozabil.
Letos bomo po nekaj letih spet poskušali organizirati plezalni tabor v hribih.
Za izhodišče smo izbrali kočo na Klemenči jami nad Logarsko dolino.
Tabor bo v prvem vikendu v avgustu, torej od petka 5.8. do nedelje 7.8. V primeru slabega vremena se tabor prestavi na naslednji vikend, 12.8. - 14.8. Iz Logarske doline (parkirišče pri domu planincev) do koče je slaba ura hoje, tako da se lahko tabora udeležite tudi tisti, ki boste prišli samo za en dan. Sicer pa je prenočevanje v koči za plezalce samo 5€, kar res ni nek strašen strošek.
V bližni koče (20 minut) je urejeno plezališče s smermi težavnosti od 4a do 7b, malo naprej so dolge vrtane smeri v Krofički, v radiju ure hoje pa je tudi kup sten z alpinističnimi smermi vseh težavnosti. Koča je tudi odlično izhodišče za planinske izlete ali za enostavno sproščanje v čudoviti naravi.
Upam, da se nas končno spet zbere nekaj več.
Z velikim veseljem vam sporočam, da je Luka Juhart postal alpinistični inštruktor.
Čestitamo in pozdravljamo!
Primož je dal idejo, da bi imeli seznam vodničkov, ki bi jih bili pripravljeni posoditi ostalim članom.
Dokler ne uredimo (zaklenjene) klubske knjižnice je tak sistem praktičen, saj je lažje preveriti tukaj, kot pa ugibati in klicati naokoli ali kupovati vodnik samo za en obisk. Skupaj smo močnejši!
Torej, odklikajte na tole stran za člane in vpišite svoje vodničke in ostale knjige. Hvala.
Minuli vikend se je s tekmo v Šmartnem pri Litiji začelo državno prvenstvo tudi v težavnostnem plezanju.
Od naših tekmovalcev se ga je udeležil edino Janej Kotar Tominšek (cicibani). Za las je zgrešil stopničke in končal na četrtem mestu. Kljub temu moramo pohvaliti odlično plezanje v zahtevni konkurenci.
Vikend pred tem pa so sezono otvorili balvanski plezalci s tekmo v Log-Dragomerju. Takrat je bila naša ekipa številčnejša, dosegli pa so naslednje rezultate:
Cicibani: Janej Kotar Tominšek, 6 mesto
Kadetinje: Maša Godec, 10. mesto
Člani; Anže Varga, 14. mesto
Do naslednjih tekem, ki bodo šele septembra in oktobra, želimo tekmovalcem uspešne treninge in tudi dobre vzpone v skali!
Po strašnih najavah udeležbe smo končno ostali samo štirje (in en pes).
Tako smo v četrtek popoldan odpotovali najprej Simona, Vladi in Varja, malo kasneje pa še Aleks in jaz. Še po svetlem smo prišli do Paklenice in se namestili na tradicionalni lokaciji v kampu Vesna. Kamp je bil skoraj prazen in smo zasedli optimalne pozicije v senci pod borovci.
Naslednje jutro smo štartali v Aniča Kuk in za ogrevanje zlezli Domžalsko (6a,120m, Blaž s padcem v 2. r.), do vrha pa smo nadaljevali po Bridu za veliki čekic (5b, 150m). Dan smo zaključili pri Dinkotu.
V soboto smo vstali že ob 5:00 in se zagnali v Kačo (6a+, 350m). Napredovali nismo ravno hitro, predvsem zaradi mojega šlampastega branja skice in napačno izbranih sidrišč. Rezultat je bilo nenormalno trenje vrvi in pa dva viseča štanta, od teh en na jebici, frendu in starem klinu. Dohitela nas je avstrijska naveza, ki je hotela na vsak način naprej. Ker je dobrota sirota smo ju počakali bingljajoč na izredno neugodnem mestu, tik pred koncem (neugodnega) 5c raztežaja. Po kaki uri motoviljenja na štantu mi je za začimbo iz noge padla še plezalka in poletela direktno do dna. Ko sta se avstrijca končno skipala dalje, sem poskusil splezati naprej z eno plezalko in enim čevljem ampak od visenja na slabi lokaciji sem imel mravljinčaste noge in nobene prave volje. Zato smo se odločili za umiki. V dveh skoraj popolnoma prosto visečih spustih smo prišli pod steno, kjer je za dober zaključek Vladi še našel mojo base-jump plezalko. Skratka, Franček 1, mi 0.
V nedeljo sta Vladi in Aleks nameravala plezati Klin, jaz pa sem počival. Ker pa je zadnja vremenska napoved obljubljala popoldanske nevihte, sta se zjutraj odločila za Velebitaško (6a+, 350m) in jo tudi povsem rutinsko tudi zlezla.
Ina nato smo odpujsali domov.
