Odprava Omiš 30.10-3.11. 2019

Objavil Vladi ()

Ko se nekaj lepega konča, komaj čakam, da bi kaj podobnega čimprej ponovili. Odprava Omiš je uspela, kljub slabi vremenski napovedi. V sredo smo se zbrali v Kampu Galeb. Jaz s Simono, Janez in Alex (vsak s svojo družino), Urška in Jasmina. Tu pa sledi presenečenje. Pridružila se nam je družina Maccagnan iz Zreč. Občudujem njihov pogum, da so se nam pridružili kljub temu, da še nismo plezali skupaj ali se drugače spoznali! Zvečer smo vsi pogumni in polni pričakovanj kovali načrte o naših sledečih podvigih.

V četrtek smo že hiteli v sektor Ilinac. Jaz in Alex sva napadla smer Secret of Cetina, 300m, 6b+; Janez je z Janejem splezal smer Freedom 220m, 6b. Najina smer je bila zelo lepa, kašen raztežaj je bil bolj redko navrtan, vendar je šlo. Detajl je bil drugi raztežaj 6b+, ki je lepa plata z majhnimi kristali za katere nisem bil siguren, da bodo zdržali mojo težo. Proti vrhu je bila skala malo slabša, mestoma je bilo polno naloženega kamenja, vendar to ni pokvarilo veselja na koncu, ko sva smer uspešno preplezala. Ker sta Janez in Janej plezala le lučaj stran od naju, sva ju počakala na vrhu in sledilo je skupno veselje, saj je Janej prvič plezal tako dolgo smer. Bravo Janej!!! Sestop ni bil ravno sprehod. Najprej smo morali najti markirano pot. Do nje smo se prebijali med drevesi, grmovjem in skalami. Ker nismo točno vedeli kje je pot, je bil prvi del sestopa prebijanje skozi brezpotje. Ko smo končno našli markirano pot je bil preostanek sestopa le še čimprej dol.

V kampu je sledila večerja in sprehod ob obali do bara na pomolu in spoznavanje novih članov kluba. Zanimiva družina so tile Maccagnanovi in sem zelo vesel, da so se nam pridružili na odpravi. Nismo bili dosti skupaj in na žalost tudi plezali nismo skupaj. V opravičilo naj povem, da nam je vreme malo spremenilo načrte, vendar do tja še pridem.

Janez, Alex in jaz smo načrtovali velik podvig, vsaj za nas. Želeli smo preplezati smer Dalmatinski san v Biokovem. To je 600m dolga smer (19 raztežajev) in 450 višinskih metrov, ocena je 6b. Dostop traja nekje 1,5h; sestop pa, opisan v vodničku, 3h. Obstaja tudi krajša varianta, ki mi jo je zaupal Bogdan Napret (hvala!!!). Ker so novembra dnevi kratki smo se odločili za zgodnjo uro. V petek smo vstali okoli štirih zjutraj, zajtrk in gremo na pot. Malo pred peto smo se odpeljali iz kampa proti Makarski. Po 40 minutah vožnje smo prispeli na parkirišče, od koder smo s čelkami na glavah pričeli s hojo v hrib po markirani poti. Po dobri uri hoje smo prišli do vznožja stene, kjer smo dokaj hitro našli smer. Ob sedmih zjutraj smo pričeli s plezanjem. Janez je plezal prvi.

Prvi trije raztežaji brez posebnosti. Sledi 6b, vse gladko. Super! Spet lažji raztežaji, malo po deseti smo bili na polovici. Do tukaj vse po planu, razpoloženje odlično. Sedaj pa sledijo malce težji raztežaji. 6B plata, vse je v nogah. Zanimivo. Od tu naprej, pa je bilo vse težje. Ne zaradi ocen ampak zaradi utrujenosti. Plezali smo že 5 ur. Utrujenost se je prikradla v roke, noge in v glave. Sidrišča neudobna, plezalk si nismo sezuvali, da jih ne bi izgubili, kar je samo še stopnjevalo bolečine v prstih na nogah. Zadnji 6a raztežaj sem splezal z eno samo mislijo v glavi, da bom kmalu sezul plezalke in jih zamenjal s čevlji. Po 7 urah plezanja smo na vrhu hitro pozabili na utrujenost, zamenjalo jo je veselje! Sledijo čestitke in obvezno fotografiranje, malo počitka in okrepčila. Sedaj pa še sestop, Bogdan Napret mi je dal natančen opis in karto, da bomo našli pot. Najprej malo brezpotja, že spet, nato pa vendarle markirana pot dol. Vso pot sem imel v mislih eno vprašanje. Da je Bogdan to vse zmogel sem razumel, kako pa je to zmogla Andreja? Po 2 urah sestopa sem prišel do avta popolnoma izmučen. Tudi Janez je bil izmučen, Alex pa; vprašajte njega. On je stroj. Pica, pivo, pot nazaj v kamp. V kampu pa tuš in spanje!

V soboto pa oblačno in deževno vreme. Tudi prav, bomo malo počivali. Družabne igre cel dan, veselje, smeh in dobra družba. Kaj bi si želel več? Sledi večerja v dobri restavraciji, klepet na terasi pred bungalovom in počasi gre vse lepo proti koncu. Nedelja je deževna, nič plezanja, samo pot domov.

Najlepša hvala prav vsakemu na naši odpravi. Vsak je prispeval delček, da je na koncu nastala čudovita celota.

Moje mnenje je, da bo takšno odpravo težko ponovit. Pa saj to vedno rečem ;-)


Vsi štirje na vrhu
Vsi štirje na vrhu
Jaz in Alex na vrhu smeri Secret of Cetina
Jaz in Alex na vrhu smeri Secret of Cetina
Na vrhu smeri Dalmatinski san
Na vrhu smeri Dalmatinski san
Janez na sidrišču
Janez na sidrišču
počitek na vrhu
počitek na vrhu
fotka pove vse
fotka pove vse
Bukovac
Bukovac
Janez v prvem raztežaju
Janez v prvem raztežaju
×
1 / 11
Vsi štirje na vrhu
2 / 11
Jaz in Alex na vrhu smeri Secret of Cetina
3 / 11
Na vrhu smeri Dalmatinski san
4 / 11
5 / 11
6 / 11
Janez na sidrišču
7 / 11
počitek na vrhu
8 / 11
fotka pove vse
9 / 11
10 / 11
Bukovac
11 / 11
Janez v prvem raztežaju


Komentarji (1)

Blaž

Bravo! Eni ste uživali, drugo smo pa ležali doma z vročino.